Program in govorci




SLO

ENG
Študentski protesti leta 1971, slovenska vzporednica maju 68.
Foto:MNZS




Domov
 Registracija
 Program in govorci Kontakt



V petih dneh, od ponedeljka, 26. 8. do petka, 30. 8., bosta vsak dan dve seansi, dopoldne 10-13h in popoldne 15.30-18.30h. Za vsako seanso bo eden od predavateljev pripravil izčrpno predavanje z obilo časa za diskusijo.


 Ponedeljek, 26.8.
 Torek, 27.8.
 Sreda, 28.8.
 Četrtek, 29.8.
 Petek, 30.8.
8:30-9:30
 Registracija



9:00-10:00
 jutranja kava
10:00-13:00
Uvod,
Slavoj Žižek
 Mladen Dolar
 Alenka Zupančič Slavoj Žižek Mladen Dolar
13:00-14:30
 odmor
14:30-15:30
 popoldanska kava
15:30-18:30
 Alenka Zupančič Slavoj Žižek Mladen Dolar Alenka Zupančič Zaključno srečanje s predavatelji

Vsi trije predavatelji bodo predstavili svoje sedanje novo delo. Poletna šola bo potekala v angleškem jeziku.


Alenka Zupančič
Realno in njegove strasti

Predavanja si bodo vzela za izhodišče in za fokus pojem Realnega, kakršen se je izoblikoval v psihoanalitični teoriji (Freud, Lacan). Ta singularni pojem, ki se ga ne da priličiti pojmom realnosti, biti ali resnice, s katerimi se ga pogosto pomeša, se v prvi vrsti nanaša na zagato, nemožnost, prepreke, kakršne so inherentne simbolnim strukturam, čeprav sam ni reda simbolnega. Predavanja bodo raziskovala nekatere ključne poteze tega pojma Realnega in si prizadevala opredeliti, kakšna vrsta 'realizma' (v opoziciji z 'nominalizmom') iz njega sledi v kontekstu sodobnih filozofskih debat. To bomo poskusili storiti skozi niz konkretnih pojavov, ki pripadajo različnim, četudi povezanim 'poljem' politike, etike, umetnosti in seksualnosti. Ob tem se bomo osredotočili tudi na 'strasti' (afekte), ki nastajajo in krožijo kot korelati tega Realnega, kot njegovi 'signali'.

Priporočena literatura:
  • Sigmund Freud, “Civilization and its Discontents” (več izdaj, SE, vol. XXI)
  • Sigmund Freud, “Negation” (SE, vol. XIX)  
  • Jacques Lacan, The Ethics of Psychoanalysis (Routledge 1992), chapters II, IV, V, IX, X, XIV.
  • Clément Rosset, The Real and its Double (Seagull Books 2012)
  • Paolo Virno, Déjà vu and the end of history (Verso 2015)
  • Alenka Zupančič, What is sex? (MIT 2017), pp.73-84 (‘Realism in psychoanalysis’)



Slavoj Žižek
Hegel z Neuralink

Predavanja si bodo za izhodišče vzela Neuralink, ameriško nevro-tehnološko podjetje, ki ga je ustanovil Elon Musk skupaj z osmimi partnerji. Podjetje se posveča razvoju interfacea med možgani in strojem (MMI). Tako bi najprej šlo za to, da se lahko naši možgani povežejo z digitalnimi stroji in tako omogočijo, da bi lahko povzročali dogodke v realnosti (ko usmerim svoje misli na TV zaslon, se vključi izbrani program, itd.). Nadalje bi lahko bili moji možgani direktno povezani z drugimi možgani, tako da bi lahko svoje misli delil z drugimi (ko bi sanjaril o intenzivnem seksualnem izkustvu, bi lahko drugi posameznik direktno delil to moje izkustvo …). Kakršen koli že je znanstveni status te ideje (za zdaj zelo dvomljiv), pa je jasno, da bi njena realizacija vplivala na temeljne lastnosti ljudi kot mislečih/govorečih bitij. A kako? Da bi nakazali odgovor, se bomo obrnili na filozofa, ki ni vedel ničesar o Neuralink: na Hegla. Predavanja so bodo posvetila trem vidikom:
1.    Ideja Neuralink, njene filozofske predpostavke in implikacije;
2.    Nezavedno kot dimenzija, ki se izmika Neuralink;
3.    Hegel z Neuralink: smo še ljudje, ko se potopimo v digitalno Singularnost?

Priporočena literatura:
  • Slavoj Žižek, Like a Thief in Broad Daylight (Penguin 2019)
  • G. W. F. Hegel, The Phenomenology of Spirit (več izdaj)



Mladen Dolar
Kaj, če sploh kaj, je Drugi?

Hitro diagnozo naših časov je mogoče strniti z geslom o propadu tega, kar je psihoanaliza poimenovala veliki Drugi. Tradicionalne avtoritete so izgubile svoj vpliv, priča smo bili velikemu upadu očetne funkcije v zadnjem stoletju; tradicionalne institucije so izgubile svojo avtoriteto; zakoni in moralna vodila so postali stvar dogovora; transcendentalne garancije so se iztekle; prostor javnosti se je skrčil. Stari tip Gospodarjev čedalje bolj nadomeščajo obsceni populistični vodje novega tipa. Videti je, da je veliki Drugi, ki je veljal za hrbtenico simbolnega reda, v velikih težavah. Vendar pa je ta razširjena diagnoza, ki lahko privzema različne oblike, prehitra in zavajajoča. Predavanja bodo skušala raziskati psihoanalitični pojem velikega Drugega, še posebej glede na paradoks, da je po eni strani ta dimenzija nujno potrebna, po drugi strani pa, če sledimo Lacanu, veliki Drugi manjka – kako je mogoče oboje hkrati? Izpostavili bomo problem sodobne avtoritete, na ozadju klasičnih zastavitev pri Heglu in potem pri npr. Maxu Webru in Hannah Arendt; izpostavili bomo problem govoric in njihovega sodobnega širjenja v razmerju med trdnostjo in muhavostjo velikega Drugega; dalje problem Drugega v času družbenih medijev; in nazadnje problem ironije kot ene ključnih drž sodobnosti, v razmerju do problema negativnosti in statusa negacije.

Priporočena literatura:
  • Samuel Beckett, Worstward Ho (Grove Press 1983, več izdaj)
  • Jacques Lacan, The other side of psychoanalysis (Norton 2007)
  • Hannah Arendt, »What is authority?« (in Between past and future, Penguin 2006, več izdaj)
  • Paolo Virno, An essay on negation (Seagull Books 2018)
  • Richard Bernstein, Ironic life (Polity Press 2016)
  • G. W. F. Hegel, »The master-slave dialectic« (the chapter in the Phenomenology of Spirit, več izdaj)
Mladen Dolar je profesor in raziskovalec na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Njegova osnova področja raziskovanja vključujejo psihoanalizo, moderno francosko filozofijo, nemški idealizem in umetnostno teorijo. Je tudi profesor na European Graduate School v Švici. Veliko je predaval po različnih univerzah v ZDA in Evropi, je avtor več kot 150 znanstvenih člankov in delov znanstvenih monografij. V slovenščini je objavil 12 knjig, med njegovimi mednarodnimi objavami pa velja omeniti predvsem A Voice and Nothing More (MIT 2006, prevedeno v šest jezikov) in Opera's Second Death (skupaj s Slavojem Žižkom, Routledge 2001, prav tako prevedeno v več jezikov). Njegova najnovejša knjiga The Riskiest Moment bo izšla pri Duke University Press.

Foto: Delo


Alenka Zupančič je filozofinja in raziskovalka, zaposlena na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU. Predava tudi na European Graduate School v Švici in na podiplomski šoli ZRC SAZU. Je avtorica številnih znanstvenih člankov in monografij, vključno z What is Sex? (MIT Press 2017), The Odd One In: on Comedy (MIT Press 2008), The Shortest Shadow: Nietzsche's Philosophy of the Two (MIT Press 2003) in Ethics of the Real: Kant and Lacan (Verso 2000). Njena dela so bila prevedena v številke jezike.


Foto: Mladina


Slavoj Žižek je filozof in raziskovalec na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Kot (gostujoči) profesor deluje na več univerzah: Birkbeck School of Law, London University; the Kyung Hee University, Seoul; the German Department, New York University. Njegova področja raziskovanja vključujejo psihoanalitično teorijo, dialektično-materialistično interpretacijo nemškega idealizma in marksistične kritike ideologije. Je avtor več kot 30 knjig v angleškem jeziku, ki so bile prevedene v številne druge jezike. Med njegovimi zadnjimi objavami so Like a Thief in Broad Daylight (Penguin/Allen 2018), Reading Marx (z Agonom Hamzo in Frankom Rudo, Polity 2018), Incontinence of the Void (MIT Press 2017), in Lenin 2017 (Verso 2017).

Foto: Siol