|
Poletna šola, ki se bo odvijala konec avgusta 2019, bo del slovesnosti
ob 100-letnici ustanovitve Univerze v Ljubljani. Proslavljanje okrogle
obletnice je dobra priložnost, da ljubljanska Univerza prikaže svoje
dosežke in razgrne svoje sedanje dejavnosti. V tem okviru želi
Filozofska fakulteta ponuditi mednarodno platformo trem prominentnim
mednarodno uveljavljenim znanstvenikom in profesorjem, ki se bodo v
okviru poletne šole polno posvetili predstavitvi svojega novega
raziskovalnega dela. Program poletne šole, ki bo trajala pet dni, bo
vsak dan nudil dve seansi, vsakič s predavanjem z veliko časa za
diskusijo. Vsak od treh predavateljev bo pripravil po tri obsežna
predavanja, program pa bo sklenila skupna seansa, tako da bo skupno
deset seans. Število udeležencev je omejeno na 120.
Naslov »Spodleteti bolje« je vzet iz slovitega citata Samuela Becketta:
»Try again. Fail again. Fail better.« (Worstward Ho) »Poskusi znova.
Zamoči znova. Zamoči bolje.« (prev. Andrej Skubic) Naslov jemlje za
izhodišče občutje spodletelosti in neuspeha kritične misli in politike
emancipacije spričo vzpona novega populizma, vznika poprej
nezamisljivih figur voditeljev, naraščajočih družbenih in ekonomskih
protislovij, apokaliptičnih perspektiv globalnih in ekoloških katastrof
itd. Neuspeh je izhodišče, ki terja nov angažma mišljenja.
Trije predavatelji že dolgo tvorijo skupino, ki je postala mednarodno
znana kot 'ljubljanska šola'. Program se bo po eni strani ponovno vrnil
k nekaterim osnovnim izhodiščem, ki tvorijo predpostavke te skupine, po
drugi strani pa bo skušal ta izhodišča privesti do aktualnosti sedanjih
zagat.
- Glede na to, da je bila psihoanaliza, delo Freuda in
Lacana, vseskozi osnova te šole mišljenja, se kot sedanja naloga
postavlja premislek krize psihoanalize v okviru zatona kritične misli.
Kakšno prihodnost ima psihoanaliza?
- Dediščina nemškega idealizma, zlasti Hegla, je
tvorila drugi veliki intelektualni vir te skupine. Ta dediščina terja
stalno preizpraševanje, saj je vztrajanje na tej dediščini v opreki
tako s postmodernimi načini mišljenja kot tudi s kognitivizmom in
analitično filozofijo.
- Dediščina Marxa in marksizma terja vnovični premislek
kritike politične ekonomije, glede na to, da je bila ta v levi politiki
pogosto postavljena v drugi plan v razmerju do kulturne problematike in
identitetne politike.
- Ali psihoanaliza implicira določeno 'seksualno
politiko'? Ta zahteva novo artikulacijo in premislek v časih gibanja
'me-too' in širokih diskusij in spopadov okoli LGBT+.
- Psihoanaliza je bila vpisana v okvir vzpona in zatona
modernizma. Kakšno je njeno razmerje do modernistične umetnosti in
njenih političnih implikacij? Ali je vztrajanje na nekaterih ključnih
modernističnih izhodiščih postalo konservativno?
- Najbolj žgoča sedanja naloga je premislek sedanjega
vzpona populizma, 'alt-right' in novega tipa politične avtoritete. Vse
to je treba premisliti na ozadju in v kontekstu neuspeha emancipacijske
politike.
Ta široka vprašanja in teme bodo nudila splošni okvir Poletne šole,
kjer bodo vsi trije predavatelji predstavili svoje sedanje novo delo in
bodo skušali ponuditi nekaj predlogov, kako 'spodleteti bolje'.
|
|
|
